Med rezalnimi ploščicami narašča uporaba orodja s substratom iz karbidne trdine in prevleko iz trde keramike (v nadaljevanju prevlečene kvalitete). Zaradi dobrega razmerja med protiobrabno obstojnostjo in žilavostjo v primerjavi z ostalimi rezalnimi materiali, prihaja danes iz te skupine že več kot 70 % vseh kvalitet obračalnih ploščic.
Materiali, ki se obdelujejo s prevlečenimi kvalitetami, vključujejo različna jekla, kot so ogljikova, legirana in nerjavna jekla, kakor tudi železove litine. V zadnjih letih se zlasti v avtomobilski industriji močno povečuje konkurenčni boj na področju zmanjševanja porabe goriva in varčevanja z energijo. Avtomobilske komponente tako postajajo vse lažje in manjše, obdelovani materiali pa so vse bolj raznovrstni.
Posledično mora napredovati tudi zmogljivost rezalnih orodij, še posebej orodij za precizno obdelavo manjših komponent. Ta rezalna orodja morajo biti vsestranska in omogočati obdelavo najrazličnejših materialov, obenem pa izpolnjevati zahteve glede kakovosti obdelanih površin. Konvencionalna orodja so le redko kos tem zahtevam in jih je pogosto treba zamenjati vsakič, ko se spremeni obdelovani material. Zaradi njihove slabše obstojnosti pa je končno manjša tudi produktivnost.
Sumitomo odgovarja na te izzive s kvaliteto AC1030U za natančno obdelavo, pri izdelavi katere je uporabljena Absotech Bronze tehnologija fizikalno-vakumskega nanašanja prevleke iz parne faze (PVD). V svojo ponudbo so dodali tudi novo brušeno geometrijo lomilcev FYS, ki je namenjena fini obdelavi. V nadaljevanju članka je predstavljeno ozadje razvoja nove kvalitete in njena zmogljivost s primeri uporabe.
Problemi pri natančni obdelavi manjših komponent
Rezultati raziskav so pokazali, da je več kot 70 % faktorjev, ki opredeljujejo obstojnost orodja pri natančni obdelavi manjših komponent, povezanih z videzom obdelane površine, kot je motnost, in s težavami z natančnostjo, kot je prevelika hrapavost površine.
Slika 2 prikazuje odvisnost med poškodbami orodja in kakovostjo obdelane površine. Poškodbe orodja, ki še posebej vplivajo na kakovost obdelane površine, so poškodbe na mestu, kjer je orodje v stiku z obdelovancem (radij R in sprednji predel na sliki 2). Krušenje ali tvorba nalepka na radiju R in v sprednjem predelu, v splošnem negativno vplivata na kakovost obdelane površine.
Površinske napake oz. poslabšanje površinske hrapavosti, ki se pojavijo zaradi tega, so pogosto znamenje, da se izteka življenjska doba orodja. Pri natančni obdelavi manjših komponent pa veljajo strožje zahteve po kakovosti površin.